Ko temperature poleti presežejo 30 °C, se na jagodnih nasadih zgodi nekaj, kar pridelovalci poznamo pod izrazom "kuhanje jagod." Plodovi, ki so bili zjutraj še čvrsti in lepi, so popoldan mehki, brez okusa, ponekod celo razpokani. Zakaj se to zgodi in kaj naredimo mi na kmetiji, da to preprečimo?

Kaj se dejansko zgodi, ko je preveč vroče?

Jagoda je sestavljena iz več kot 90 % vode. Ko temperatura zraka in tal preseže določeno mejo, rastlina ne zmore več učinkovito ohlajati plodov – transpiracija (izhlapevanje vode skozi listje) se upočasni, ko je zrak presuh ali prezračevanje v tunelu nezadostno.

Plodovi se nato pregrejejo od znotraj. Celična struktura jagode je izjemno krhka – pri temperaturi nad 35 °C začnejo celice v notranjosti popuščati. Jagoda postane mehka, izgubi strukturo in sladkor se začne razgrajevati. Videz je podoben tistemu, ko jagodo pregreje mikrovalovna pečica: zunaj še izgleda normalno, znotraj pa je že kašasta.

Primerjava: sveža in skuhana jagoda na rastlini
Obe jagodi sta posledica vročine – leva je v zgodnejši fazi (začetek sušenja), desna je popolnoma "skuhana": posušena, zmečkana, brez soka.
⚠️ Kdaj je nevarnost največja? Najbolj kritične so vročinske konice med 12:00 in 16:00 pri temperaturah nad 32 °C, zlasti v kombinaciji z nizko vlažnostjo zraka in šibkim vetrom. V tunelih se temperatura brez prezračevanja dvigne za dodatnih 8–12 °C nad zunanjo.

Pet ukrepov, ki lahko pomagajo pri zaščiti jagod pred vročino

Pridelovalci jagod imajo na voljo različne pristope za blaženje vročinskega stresa. Tukaj je pet ukrepov, ki se v praksi dobro obnesejo:

  1. Slama in zastirka pod rastlinami Sloj slame ali druge zastirke (10–15 cm) pod jagodnimi rastlinami bistveno zmanjša segrevanje tal. Tla so hladnejša, korenine rastline pa dobivajo vodo enakomerno brez sunkovitih nihanj temperature. Zastirka hkrati ohranja vlago in preprečuje izhlapevanje po zalivanju.
  2. Senčna mreža nad tunelom Senčenje z mrežo, ki prepušča 30–40 % manj sončne svetlobe, je eden najučinkovitejših ukrepov. Temperaturo v tunelu zniža za 5–8 °C brez večjega vpliva na fotosintezo. Mrežo postavljamo v najtoplejšem delu dneva in jo zvečer odstranimo, da rastline prejmejo jutranjo rosno svetlobo.
  3. Pravilno namakanje – zjutraj, ne opoldne Namakanje sredi dneva pri vročini povzroči toplotni šok za korenine in pospešuje razvoj glivičnih bolezni. Zalivamo zgodaj zjutraj (med 5:00 in 8:00), ko so temperature najnižje. Voda se vpije v tla, preden nastopi vročina, rastlina pa ima ves dan na voljo vlago za ohlajevanje.
  4. Pogostejše obiranje v vročinskih konicah Med vročinskim valom obiramo dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer. Plodovi, ki bi sicer čakali na nasadu do naslednjega obiranja, se v vročini pokvarijo v le nekaj urah. S pogostejšim obiranjem zagotovimo, da pride do vas jagoda, ki je bila pobrana v optimalni fazi – ne po uri na 35-stopinjskem soncu.
  5. Prezračevanje tunelskih struktur Naši tuneli imajo odprtine na obeh koncih in stranskih oknih. V vročinskih dneh jih odpremo takoj zjutraj in zapremo šele, ko se zunanja temperatura izenači s temperaturo v tunelu. Dobro prezračevanje zniža temperaturo in prepreči zastajanje vlage, ki povzroča gnilobo.
💡 Nasvet pri nakupu Jagode, ki so bile pobrane zgodaj zjutraj in dostavljene v hladilniku ali hladni torbi, zdržijo bistveno dlje kot tiste, ki so na soncu čakale v košari. Vprašajte pridelovalca, kdaj so bile pobrane – to pove več kot kateri koli datum na etiketi.

Kaj to pomeni za vas kot kupca?

Naše jagode obiramo zgodaj zjutraj in jih isti dan dostavimo in prodamo. Brez čakanja na soncu.

Seveda pa je tudi shranjevanje doma ključno – o tem smo pisali v kako jagode pravilno shraniti.